Športna prehrana in sestavljanje jedilnikov

Športna prehrana glede na potrebe rekreativca

Športna prehrana mora upoštevati individualne prehrambene navade in stanje prehranjenosti, ker bi sicer lahko posegla v mehanizme regulacije prehrane in presnovne procese. Športniki so navadno prilagojeni na določen, individualno planiran red pri prehrani. Če s prehrambeno anamnezo ugotovimo, da je prehrana energijsko in hranilno neuravnotežena, jo popravimo.

Športna-prehrana

Športna-prehrana

Dietetiki običajno rekreativcem svetujejo zgolj spremembo kvalitete obroka hrane. Energijsko in hranilno uravnotežena športna prehrana mora namreč upoštevati naravni ritem in intenziteto telesne aktivnosti. Ustrezni pogosti in polnovredni obroki pa bodo zagotovili pogoje za dobro telesno pripravljenost. Ustrezna in redna telesna aktivnost zagotavlja človeku boljše in večje izkoriščanje energijskih hranil, zlasti glikogena in maščob, boljši in učinkovitejši izkoristek energije ter manjšo izgubo vode in elektrolitov. Vse to pa vpliva na psihofizično kondicijo. Planiranje jedilnikov je zaradi take prilagoditve športnika znatno lažje.

Zdrava prehrana navadno vključuje zajtrk, kosilo in večerjo. Pri telesno aktivnih pa je potrebnih več vmesnih obrokov, ki so manjši. Večji in obilnejši obroki lahko pri neaktivnih osebah ali ob počitku povzročijo nabiranje maščevja in debelost. Pri telesno aktivnih osebah pa se ob takem režimu prehrane v jetrih in mišicah kopiči glikogen, ki pripomore k boljši storilnosti med delom. Obseg obrokov zato narekuje celodnevna aktivnost človeka.

Športna prehrana jedilnike predvideva glede na osebne prehrambene navade. Na splošno pa odklanja hrano, po kateri se slabo počutimo. Tako ima vsak posameznik svojo specifično dieto, po kateri se najbolje počuti in po kateri doseže najboljšo psihofizično kondicijo. Če je taka dieta še v mejah normalne, priporočene zdrave prehrane, bo učinek prehrambenega režima na psihofizično kondicijo najboljši. Edina težava v planiranju jedilnikov je v tem, ker ne uživamo čistih hranil, temveč živila, ki so vključena v celodnevne obroke hrane.

Športna prehrana poudarja kritična živila, kot so ogljikovi hidrati, sadje, zelenjava ter beljakovine, saj ni potrebe po natančni količinski odmeri hranil. Količino zaužite hrane tako v največji meri določa tek rekreativca. Pri sestavljanju jedilnikov navadno uporabljamo čimbolj enostavne jedi oziroma obroke hrane, da bi živilski sestav čimbolj jasen in enostaven. Vrsta športa določa ritem prehrane in kvaliteto vključene hrane. Tako recimo ljudje, ki na fitnesu oblikujejo mišice potrebijejo več beljakovinskih živil, tekači, nogometaši pa več ogljikovih hidratov.

This entry was posted in Jedilniki, Obroki and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Comments are closed.