Športna prehrana in režim obrokov

Športna prehrana glede na bioritem

Športna prehrana je tako kot vsaka drug režim prehrane oblikovana na podlagi lakote in žeje. Organizem namreč avtomatično teži za tem, da motnjo, ki je nastala zaradi pomanjkanja ali presežka kake snovi, odpravi in tako spet vzpostavi ravnovesje. Z načelom homeostaze se navadno razlaga ritem prehrane.

Strokovnjaki so uspeli dokazati, da število dnevnih obrokov in mešana prehrana zagotavlja dobro zdravje in hranjenost. Za normalno delovno storilnost namreč potrebujemo ustrezen nivo krvnega sladkorja. To pa pomeni, da delovna storilnost popusti po določenem času, ki je pretekel od zadnjega obroka. To se navadno zgodi v roku 4 ur po zadnjem zaužitem obroku. Če torej športna prehrana vsebuje dopolnilni obrok hrane za malico, bo storilnost in kondicija osebe veliko boljša.

Pri tem pa moramo biti zelo pozorni na energijsko ravnotežje. Organizem bo v ravnotežju, če v daljšem časovnem obdobju niti ne pridobiva niti ne izgublja teže. To ravnotežje lahko vzpostavimo v dolgoročnem težimu prehranjevanja. Ravnotežje med zaužito in porabljeno energijo namreč ni vzpostavljeno s pomočjo kratkoročnih mehanizmov hranjenja. Le v daljšem časovnem obdobju in pri stali telesni teži je količina zaužite hrane skoraj povsem enaka količini porabljene energije.

Znanstveniki so tudi ugotovili, da pri tedenskem ritmu prehrane, človek na splošno čez teden zaužije manj hrane glede na njegove energijske potrebe, ob koncu tedna pa zaužije več. Tako energijsko ravnotežje je še posebej pomembno pri določanju prehrane za rekreativce. Režim mora upoštevati veliko dejavnikov, saj bosta šele ustrezen načrtni trening in primeren režim prehrane omogočila pravilno izrabo energije za moč in vzdržljivost.

Športna prehrana mora torej upoštevati režim treningov rekreativca, saj bo večji obrok tik pred vadbo povzročil slabo počutje. Večja količina zaužite hrane pred telesno obremenitvijo lahko zaradi prepolnega želodca in dvignjene trebušne prepone, pritiska na pljuča in srce. Večja sekrecija želodca lahko pomakne pH krvi bolj na alkalno stran ter s tem povzroči zaspanost in utrujenost. Večji obrok hrane zaužijemo torej le dve do tri ure pred vadbo, tak obrok je lahko bogatejši z ogljikovimi hidrati, z manj beljakovin in maščob.

Športna prehrana je glede na število, vrsto in obseg obrokov hrane ter časovno razporeditev izrazito individualna. Osnovno pravilo, ki velja za vse pa je, da dve do tri ure pred telesno obremenitvijo lahko zaužijemo večji obrok hrane. Obroki hrane in hranilni napitki med dolgotrajno obremenitvijo pa so manjši in pogostejši.

This entry was posted in Obroki, Športni napitki, Tekočina and tagged , , , , , . Bookmark the permalink.

Comments are closed.