Beljakovine v hrani

Beljakovine so v prehrani zelo pomembne, saj jih potrebujemo za obnovo in gradnjo
Tkiva. Ko beljakovine zaužijemo, se velike molekule razgradijo do
aminokislin, ki jih telo absorbira. Aminokisline so gradniki celičnih sten, mišičnega tkiva,
hormonov, encimov in mnogih drugih molekul v telesu. Po krvi se prenašajo veliki
proteini: globulin (formacija protiteles), albumin (osmoza), fibrinogen (strjevanje) in
hemoglobin.

Beljakovine-v-hrani

Beljakovine-v-hrani

Posebnega pomena so beljakovine predvsem za tiste, ki želijo oblikovati svoje telo. Pri
intenzivni telesni aktivnosti ali ob pomanjkanju beljakovin je lahko razgradnja mišic
hitrejša od njihove obnove, zato lahko pride do izgube mišične mase. Poleg tega, da
omogočajo obnovo in rast mišic, so beljakovine odgovorne tudi za proizvodnjo vezivnih
tkiv ter hormonov in encimov, imunski sistem, ravnotežje tekočin,…
Beljakovine so torej sestavljene iz verig aminokislin. Aminokisline delimo na esencialne,
pogojno esencialne in neesencialne. Najpomembnejše so esencialne aminokisline, ki jih
telo ne more samo sintetizirati in jih moramo zato dobiti s hrano. Tista beljakovinska
živila, ki vsebujejo vsej devet esencialnih aminokislin, imenujemo popolne beljakovine.
Dober izbor beljakovin so tista živila, ki ne vsebujejo veliko maščobe: piščančja prsa,
puranja prsa, bela riba, konzervirana tuna, lignji, morski sadeži, oslič,… Slab izbor
beljakovin pa so živila z veliko maščobe: modra riba, svinjina, konzerviran losos, masten
zrezek, mleto meso,…
Dnevne potrebe po beljakovinah so približno 0,83 g na kilogram telesne teže.

Posted in Beljakovine, Športna hrana | Tagged , , , , , | Komentarji so izklopljeni za Beljakovine v hrani

Pomanjkanje gibanja

»Samo hrana ne naredi človeka zdravega, mora se tudi gibati«.
Hipokrat

V današnjem času mnogih obveznosti večkrat pozabljamo na eno od osnovnih človeških potreb: potrebo po gibanju. Znaki neaktivnosti se kažejo v odvečnih kilogramih, utrujenosti, psihosomatskih motnjah, itd. Posledice se kažejo predvsem v razviti družbah, kjer so strokovnjaki ugotovili, da organski sistem človeka počasi peša, pljuča so postala manj učinkovita, srce je izpostavljeno večji možnosti za infarkt, krvne žile izgubljajo svojo elastičnost, mišičje propada in tako so bolj obremenjeni sklepi in vezi, ki so tudi bolj podvrženi poškodbam.

Negibanje ali pomanjkanje gibanja je v današnjem času vse hujši dejavnik tveganja, ki ogroža naše zdravje. Telesna neaktivnost in sedeč življenjski slog sta najtesneje povezana z zgoraj omenjenimi zdravju škodljivimi stanji. Ohranjanje telesne dejavnosti, je eden najboljših ukrepov za naše zdravje.

Da naše telo brezhibno deluje, ga moramo negovati. S telovadbo skrbimo za pravilno delovanje mišic in drugih telesnih organov. Dobra telesna pripravljenost pozitivno vpliva tudi na naše zdravje. Telesne vaje krepijo mišice, saj povečujejo njihovo napetost in pripravljenost za napore. Napete mišice držijo kosti v pravilni legi. Gibanje mišic tudi pospešuje delovanje srca in krvni obtok. S telesno aktivnostjo poglobimo dihanje in tako telo dobi več kisika.

Zdravo življenje pa v prvi vrsti pomeni zdravo in polnovredno prehrano ter redno telesno aktivnost. Dejstvo je, da ob sodobnem sedečem načinu življenja mnogi ljudje tudi nimajo časa, možnosti ali sredstev, predvsem pa znanja, da bi se lahko zdravo prehranjevali in ukvarjali s telesno aktivnostjo. Brezglavo se zatekajo k nezdravim ali celo nevarnim dietam, ki prej škodijo kot pa koristijo, saj zaradi njihovih značilnosti (pretirano odrekanje hrane in pomanjkanje ali pa celo pretiravanje z vadbo) posameznik kmalu obupa, učinki pa se izničijo ali pa se stanje celo poslabša.

Tek

Tek

Posted in Negibanje, Pomanjkanje gibanja | Tagged , , | Komentarji so izklopljeni za Pomanjkanje gibanja

Športna prehrana in sestavljanje jedilnikov

Športna prehrana glede na potrebe rekreativca

Športna prehrana mora upoštevati individualne prehrambene navade in stanje prehranjenosti, ker bi sicer lahko posegla v mehanizme regulacije prehrane in presnovne procese. Športniki so navadno prilagojeni na določen, individualno planiran red pri prehrani. Če s prehrambeno anamnezo ugotovimo, da je prehrana energijsko in hranilno neuravnotežena, jo popravimo.

Športna-prehrana

Športna-prehrana

Dietetiki običajno rekreativcem svetujejo zgolj spremembo kvalitete obroka hrane. Energijsko in hranilno uravnotežena športna prehrana mora namreč upoštevati naravni ritem in intenziteto telesne aktivnosti. Ustrezni pogosti in polnovredni obroki pa bodo zagotovili pogoje za dobro telesno pripravljenost. Ustrezna in redna telesna aktivnost zagotavlja človeku boljše in večje izkoriščanje energijskih hranil, zlasti glikogena in maščob, boljši in učinkovitejši izkoristek energije ter manjšo izgubo vode in elektrolitov. Vse to pa vpliva na psihofizično kondicijo. Planiranje jedilnikov je zaradi take prilagoditve športnika znatno lažje.

Zdrava prehrana navadno vključuje zajtrk, kosilo in večerjo. Pri telesno aktivnih pa je potrebnih več vmesnih obrokov, ki so manjši. Večji in obilnejši obroki lahko pri neaktivnih osebah ali ob počitku povzročijo nabiranje maščevja in debelost. Pri telesno aktivnih osebah pa se ob takem režimu prehrane v jetrih in mišicah kopiči glikogen, ki pripomore k boljši storilnosti med delom. Obseg obrokov zato narekuje celodnevna aktivnost človeka.

Športna prehrana jedilnike predvideva glede na osebne prehrambene navade. Na splošno pa odklanja hrano, po kateri se slabo počutimo. Tako ima vsak posameznik svojo specifično dieto, po kateri se najbolje počuti in po kateri doseže najboljšo psihofizično kondicijo. Če je taka dieta še v mejah normalne, priporočene zdrave prehrane, bo učinek prehrambenega režima na psihofizično kondicijo najboljši. Edina težava v planiranju jedilnikov je v tem, ker ne uživamo čistih hranil, temveč živila, ki so vključena v celodnevne obroke hrane.

Športna prehrana poudarja kritična živila, kot so ogljikovi hidrati, sadje, zelenjava ter beljakovine, saj ni potrebe po natančni količinski odmeri hranil. Količino zaužite hrane tako v največji meri določa tek rekreativca. Pri sestavljanju jedilnikov navadno uporabljamo čimbolj enostavne jedi oziroma obroke hrane, da bi živilski sestav čimbolj jasen in enostaven. Vrsta športa določa ritem prehrane in kvaliteto vključene hrane. Tako recimo ljudje, ki na fitnesu oblikujejo mišice potrebijejo več beljakovinskih živil, tekači, nogometaši pa več ogljikovih hidratov.

Posted in Jedilniki, Obroki | Tagged , , , , | Komentarji so izklopljeni za Športna prehrana in sestavljanje jedilnikov

Športna prehrana in napitki

Športna prehrana in sladkor v napitkih

Športna prehrana mora vsebovati dovolj tekočine. Kadar telo izgubi toliko tekočine, da izgubi približno 4 do 5 % telesne teže, se telesna zmogljivost zmanjša za 20 do 30 odstotkov tudi pri dobro treniranih vrhunskih športnikih. Podatki kažejo, da tudi v najbolj idealnih situacijah praznenje želodca ne more dohiteti največje hitrosti izgubljanja tekočin z znojenjem. Zato je nujen poseben red v pitju, ki omogoča ustrezno nadomeščanje tekočin in s tem boljšo zmogljivost. Čeprav se tekočine med obremenitvijo izgubljajo relativno počasi, so ugotovili, da pitje pomembno zmanjša tveganje, da bi se telo pregrelo.

Z napitkom lahko športnik zaužije vodo, rudnine, vitamine in energijo v obliki sladkorja. Potrebe po posameznih sestavinah napitka so lahko v različnih situacijah različne, zato je sestava napitkov, odvisna predvsem od individualnih potreb in potencialnih koristi.

Športni-napitki

Športni-napitki

Večina napitkov, ki jih uživajo rekreativci, vsebuje sladkor zaradi energijske vrednosti kot dobrega okusa. Sladkor se v krvi pojavi šele 5 do 7 minut potem, ko smo ga zaužili, ne glede na to ali počivamo ali smo fizično aktivni. Zelo pomembno pa je, da je izkoristek glukoze 6,5-krat večji med obremenitvijo kot med počitkom. Po 30 minutah telesne obremenitve se oksidira le 5 % zaužite glukoze. Ne glede na ta podatek pa strokovnjaki priporočajo, da pri dolgotrajnih in hudih naporih uživamo sladkor, saj nam bo dal nove moči, obnovil bo nekaj glikogena v jetrih in zmanjšal možnost, da bi se izčrpale glikogenske zaloge. Športna prehrana zato navadno vključuje sladkorne napitke tik pred obremenitvijo ali med njo, vendar ne več kot 30 minut prej, saj se lahko pojavi funkcionalna hipoglikemija.

Znanstveniki so ugotovili, da se različni sladkorji iz želodca praznijo različno hitro. Podatki kažejo, da mešanice monosaharidov z enako molarno koncentracijo kot disaharidi približno polovico manj ovirajo praznenje želodca. Monosaharid fruktoza pa ima le približno dve tretjini učinka glukoze pri oviranju praznenja želodca. Molarna raztopina enakih delov glukoze in fruktoze pa se iz želodca izprazni z enako hitrostjo kot pol manjša molarna raztopina saharoze ali kuhinjskega sladkorja. Hitrost praznjenja sladkorne raztopine je torej okoli 9 kj na minuto, pri energijskih gostotah sladkornih napitkov pa do 5 kJ/ml.

Posted in Obroki, Športni napitki, Tekočina | Tagged , , , , , | Komentarji so izklopljeni za Športna prehrana in napitki

Športna prehrana in razporeditev obrokov

Športna prehrana za telesno aktivne

Športna prehrana mora pravilno razporediti dnevne obroke v času telesne aktivnosti, saj je od tega odvisno dobro počutje, boljša kondicija, delovna sposobnost in boljši športni uspehi.

Če začnemo trenirati že zelo zgodaj, kar je pogosto odvisno od službenih obveznosti, na primer ob 4h ali 5h, bo to kmalu po tem, ko smo vstali. V takem primeru je bolje, da pred treningom popijemo manjši napitek in pojemo košček peciva. Šele po treningu, in sicer približno pol ure po aktivnosti, zaužijemo obilnejši zajtrk.

Čez dan navadno nismo obremenjeni z večjo telesno aktivnostjo. Večina današnjih služb je namreč sedeče narave. Zato lahko dnevne obroke uživamo po splošnem programu zdrave prehrane. Če ste telesno aktivni popoldan, naj se trening začne okoli 3 ure po obilnem obroku hrane. Čas kosila zato prilagodimo začetku popoldanske obremenitve. Kosilo mora biti tudi energijsko gostejše, toda z  manj maščob in več ogljikovimi hidrati.

Večerni obrok, glede na načela, ki jih priporoča športna prehrana, je lahko spet obilen, zlasti če je po treningu. Z večjim odstotkom ogljikovih hidratov bomo napolnili prazne glikogenske rezerve v telesu športnika. Večerni obrok hrane, ki sledi popoldanski telesni obremenitvi, zaužijemo že pol do dve uri po telesni obremenitvi. Obrok je lahko povsem podoben kosilu. Dobro je, če vsebuje juho, ki nadomesti izguljeno tekočino in zlasti sol. Po želji lahko izberemo tudi sladke napitke, pecivo, čokolado in torte, vendar naj bodo brez večje količine maščob.

Športna prehrana je zelo drugačna za tiste posameznike, ki želijo okrepiti mišice. V omenjeni režim prehrane je tako potrebno vključiti še posebne dietne beljakovinske preparate. Povečanje mišične mase zahteva napore in ciljane treninge ter seveda pravilni režim prehrane. Potrebna pa je tudi redna kontrola telesne teže in oblike telesa z merjenjem obsega mišic. Uporaba specifičnih preparatov, ki jih vključujemo v dnevne jedilnike, je priporočljiva, ker pospeši željen napredek v rasti mišičnega tkiva.

Posted in Jedilniki, Obroki, Tekočina | Tagged , , , , | Komentarji so izklopljeni za Športna prehrana in razporeditev obrokov

Športna prehrana in režim obrokov

Športna prehrana glede na bioritem

Športna prehrana je tako kot vsaka drug režim prehrane oblikovana na podlagi lakote in žeje. Organizem namreč avtomatično teži za tem, da motnjo, ki je nastala zaradi pomanjkanja ali presežka kake snovi, odpravi in tako spet vzpostavi ravnovesje. Z načelom homeostaze se navadno razlaga ritem prehrane.

Strokovnjaki so uspeli dokazati, da število dnevnih obrokov in mešana prehrana zagotavlja dobro zdravje in hranjenost. Za normalno delovno storilnost namreč potrebujemo ustrezen nivo krvnega sladkorja. To pa pomeni, da delovna storilnost popusti po določenem času, ki je pretekel od zadnjega obroka. To se navadno zgodi v roku 4 ur po zadnjem zaužitem obroku. Če torej športna prehrana vsebuje dopolnilni obrok hrane za malico, bo storilnost in kondicija osebe veliko boljša.

Pri tem pa moramo biti zelo pozorni na energijsko ravnotežje. Organizem bo v ravnotežju, če v daljšem časovnem obdobju niti ne pridobiva niti ne izgublja teže. To ravnotežje lahko vzpostavimo v dolgoročnem težimu prehranjevanja. Ravnotežje med zaužito in porabljeno energijo namreč ni vzpostavljeno s pomočjo kratkoročnih mehanizmov hranjenja. Le v daljšem časovnem obdobju in pri stali telesni teži je količina zaužite hrane skoraj povsem enaka količini porabljene energije.

Znanstveniki so tudi ugotovili, da pri tedenskem ritmu prehrane, človek na splošno čez teden zaužije manj hrane glede na njegove energijske potrebe, ob koncu tedna pa zaužije več. Tako energijsko ravnotežje je še posebej pomembno pri določanju prehrane za rekreativce. Režim mora upoštevati veliko dejavnikov, saj bosta šele ustrezen načrtni trening in primeren režim prehrane omogočila pravilno izrabo energije za moč in vzdržljivost.

Športna prehrana mora torej upoštevati režim treningov rekreativca, saj bo večji obrok tik pred vadbo povzročil slabo počutje. Večja količina zaužite hrane pred telesno obremenitvijo lahko zaradi prepolnega želodca in dvignjene trebušne prepone, pritiska na pljuča in srce. Večja sekrecija želodca lahko pomakne pH krvi bolj na alkalno stran ter s tem povzroči zaspanost in utrujenost. Večji obrok hrane zaužijemo torej le dve do tri ure pred vadbo, tak obrok je lahko bogatejši z ogljikovimi hidrati, z manj beljakovin in maščob.

Športna prehrana je glede na število, vrsto in obseg obrokov hrane ter časovno razporeditev izrazito individualna. Osnovno pravilo, ki velja za vse pa je, da dve do tri ure pred telesno obremenitvijo lahko zaužijemo večji obrok hrane. Obroki hrane in hranilni napitki med dolgotrajno obremenitvijo pa so manjši in pogostejši.

Posted in Obroki, Športni napitki, Tekočina | Tagged , , , , , | Komentarji so izklopljeni za Športna prehrana in režim obrokov

Športna prehrana in vitamini

Športna prehrana in količina nujnih elementov

Športna prehrana mora vsebovati veliko vitaminov. Pomanjkanje vitaminov namreč znatno vpliva na delovno sposobnost, dobro počutje in motivacijo. Strokovnjaki so uspeli dokazati, da pomanjaknje vitaminov in prevelike količine ogljikovih hidratov v športni prehrani povzroča slabšo aerobno oksidacijo med delom.

Viri-vitaminov

Viri-vitaminov

Znanstveniki so torej ugotovili, da mora športna prehrana vsebovati zadostno količino vitaminov, saj v primeru, da pride do pomanjkanja bo učinek izkoristka energije toliko slabši. Kljub temu pa strokovnjaki pravijo, da vitaminski in mineralni dodatki v vsakdanji uravnotežni prehrani športnika ne bodo prispevali k večji športni zmogljivosti. Pretiran vnos vitamina C in B ne bo imel nekega razvidnega učinka na boljše počutje ali storilnost, kar pomeni, da lahko športna prehrana vsebuje zgolj priporočeno količino vitaminov.

Prehrana športnikov v veliki večini vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Pri tem je pomembno vedeti, da se potreba po vitaminih znatno poveča, in sicer za kar 30 do 50 %. To moramo seveda upoštevati, če se prehranjujemo po režimu športne prehrane, ki favorizira ogljikove hidrate.

Pri mešani in pestri prehrani športnika se s povečano energijsko vrednostjo dnevnega obroka hrane povečujejo tudi vitamini in rudnine v obroku. V mešani hrani je praviloma dovolj mineralov, tudi soli. Eksperti zato priporočajo zelo aktivnim rekreativcem, da nadomeščajo sol in druge minerale, ter vitamine šele, ko na dan izgubijo več kot 3 litre znoja. Poleg tega pa priporočajo tudi liter mleka na dan, saj v organizem na ta način vnesejo tudi zadostno količino kalcija, rudnin, vitaminov A, B in D.

Posted in Jedilniki, Obroki, Športni napitki, Tekočina | Tagged , | Komentarji so izklopljeni za Športna prehrana in vitamini

Športna prehrana in vzdržljivost

Beljakovine, ogljikovi hidrati ali maščobe?

Športna prehrana v očeh marsikaterega strokovnjaka predstavlja zelo pomemben dejavnik pri uspešnosti športnika. Drugi pa ustrezni športni pripravljenosti (treningom) pripisujejo pomembnejšo vlogo kot vrsti hranil. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da imajo dobro trenirani športniki pri določeni obremenitvi z delom manjši respiratorni količnik in manjšo produkcijo laktatov kot ljudje, ki pretežno sedijo. Tudi pri različnih režimih prehrane so opazili pri dobro treniranih športnikih manj laktatov kot pri netreniranih ljudeh.

Med energijska hranila štejemo beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate, čeprav športna prehrana daje poudarek izključno ogljikovim hidratom in le izjemoma maščobam. Priporočila za normalno prehrano zdravega človeka so v zelo širokih in spremenjlivih mejah 3 do 24 % beljakovin, 3 do 35 % maščob in 40 do 80 % ogljikovih hidratov glede na celodnevne energijske potrebe.

Med počitkom in lažjim delom je glavno gorivo maščoba, delež ogljikovih hidratov pa se povečuje z intenzivnostjo dela. Zanimivo pa je, da imajo dobro trenirane osebe manjšo glikogensko porabo od slabše telesno vzdržljivih. To pa pomeni, da športniki potrebujejo manj vnosa hranil kot nešportniki.

Testenine

Testenine

Pri delu z več kot 75 % maksimalne porabe kisika izgorevajo predvsem ogljikovi hidrati. Pri intenzivnem in daljšem delu pa je obseg glikogenskih rezerv omejen in pomeni limitirajoči faktor za kondicijsko kapaciteto. Obseg glikogenskih zalog je omejen zlasti pri večdnevnih telesnih naporih. Že Christensen in Hansen sta leta 1939 ugotovila, da je telesna zmogljivost po 4 do 7 dneh prehrane z obilico ogljikovih hidratov znatno boljša kot pri maščobnem režimu prehrane. Avtorja pa menita tudi, da se človek lahko prilagodi maščobni prehrani. Izkoristek bo boljši, če dan pred maščobnim obrokom uživamo več ogljikovih hidratov.

 

Športnik, ki se ukvarja s športi, ki zahtevajo večjo vzdržljivost naj v svoji športni prehrani ima pretežno ogljikove hidrate. Do utrujenosti namreč hitreje pride pri pretežno beljakovinski prehrani, sledi pa ji maščobna prehrana. Ob prehrani, ki vsebuje največ ogljikovih hidratov se lahko vzdržljivost športnika celo znatno poveča.

Posted in Jedilniki, Obroki, Športni napitki, Tekočina | Tagged , , , , | Komentarji so izklopljeni za Športna prehrana in vzdržljivost

Športna prehrana glede na spol

Športna prehrana za ženske in moške

Športna prehrana, ki ustreza telesni aktivnosti mora biti prilagojena tudi glede na spol. Ženske imajo namreč več maščob, a je njihov izkoristek pri telesni aktivnosti znatno manjši kot pri moških. Pri povečanju energijskih potreb ženske se porablja več energije iz puste telesne mase in manj iz maščob. Prav zaradi tega so vzdržljivostni športi bolj primerni za moške kot za ženske.

Ženske imajo za okoli 50% več maščobnih celic in telesne maščobe kot moški. Pri ženskah je največ maščobnih celic lociranih v predelu zadnjice in pasu, ter stegnih, pri moških pa zlasti na trebuhu in tilniku. Razlika za to se skriva predvsem v reprodukciji. Pri ženskah se namreč največ maščobe nabira v času nosečnosti, ki počasi izginja med dojenjem. Pomembno je, da športna prehrana žensk vsebuje manj maščob, saj se razmeroma malo maščob porablja za energijo med telesno aktivnostjo.

Ustrezna športna prehrana in telesna aktivnost lahko za žensko pomeni pridobivanje na teži (povečuje se maščobna masa), moški pa bo pridobival na pusti telesni teži na račun maščobne mase. Telesna aktivnost povečuje tek, ki pri pozitivnem energijskem ravnotežju povečuje zlasti maščobno maso, ki se pri ženskah težje izrablja.

Športnik lahko poveča mišično maso z usmerjeno telesno vadbo, ki jo dopolnjuje ustrezna športna prehrana. S pravilnim režimom vadbe in prehrane ter počitkom lahko športnik poveča tudi posamezne mišične skupine. Tako na primer bodybilder z redno in usmerjeno vadbo posameznih skupin mišic pospeši presnovo v teh mišicah. Med počitkom bo ustrezna športna prehrana, ki je polna beljakovinsko in energijsko krepke hrane, ob pospešeni presnovi začela kopičiti beljakovine prav v aktivnih mišicah. Pojavi se hipertrofija (povečanje) mišic. Za mišičasto telo je torej nujno uskladiti prehrano in način vadbe, saj v nasprotnem primetu trud ne bo pokazal rezultatov.

Posted in Jedilniki, Obroki | Tagged , , , | Komentarji so izklopljeni za Športna prehrana glede na spol

Športna prehrana in tekočina

Športna prehrana, pomen hidracije

Športna prehrana mora vključevati tudi zadostno količino tekočine. Pitje vode namreč zelo vpliva na športno performo. Z vodo namreč uravnavamo toplotno sprejemljivost. Pitje tekočin v vročem in soparnem vremenu, posebno med telesno aktivnostjo, močno zmanjša možnost pregretja.

Športna prehrana in voda

Športna prehrana in voda

V neugodnih klimatskih pogojih lahko že pred telesno obremenitvijo popijemo večjo količino napitka (celo do 0,5 litra), med delom pa večkrat po malem (npr. na vsakih 15 minut po 1 do 2  dcl). Ker občutek žeje nekoliko zaostaja za dejansko izgubo tekočine, je normalen pojav počasnejše nadomeščanje z znojenjem izgubljene tekočine. Prav zaradi tega je včasih dobro, da v izrednih vročinskih okoliščinah popijemo več tekočin, kot nam jih narekuje občutek žeje.

Če človek med močnim znojenjem pri telesni aktivnosti, nadomešča samo vodo, lahko pride do zastrupitve z vodo. Pri ne preveč močnem znojenju je dovolj, če človek dnevno zaužije le okoli 5 do 7 g soli. V suhi vročini in tudi v soparnem vremenu in pri močnem znojenju pa je dovolj, če človek dnevno zaužije med 10 in 15 g soli. Le v izrednih pogojih mora športna prehrana vsebovati do 25 g soli na dan, saj lahko še tako aklimatiziran športnik izgubi večjo količino soli.

Dodatek C vitamina napitku ali naravi sadni sokovi z veliko vitamina C ugodno vplivajo na hitrejšo prilagoditev na biotoplotni stres. Zelo pomembno je zato, da je športna prehrana ljudi, ki so fizično aktivni v mrzlem podnebju, še toliko bolj bogata z hranili. Energijske porabe se v hladnem okolju namreč pri temperaturi pod 14°C povečajo za okoli 5 odstotkov. Za dodatna 2 do 5 odstotka pa se poraba energije poveča še zaradi nošenja zimske obleke in obutve.

Ustrezna športna prehrana in pravilni trening v različnih klimatskih in vrmenskih pogojih močno pripomoreta k boljšim uspehom športnika. Športna prehrana mora v bolj zahtevnih okoljih vsebovati več ogljikovih hidratov (50 do 70 odstotokov), optimalno količino beljakovin in čim manjši odstotek maščob.  Športna prehrana v takih pogojih naj vsebuje tudi več sadja in/ali zelenjave ter osvežilnih napitkov z dovolj vitamina C.

Posted in Jedilniki, Obroki, Športni napitki, Tekočina | Tagged , , | Komentarji so izklopljeni za Športna prehrana in tekočina